7. RAZRED
UMETNOSTNO BESEDILO
TONE PARTLJIČ
"ALI VEŠ, KOGA SO DANES POKOPALI?" JE VPRAŠAL DOMEN OSORNO
ČRTICA je kratka zgodba, napisana na podlagi drobnega dogodka, občutja, kakšnega spomina,… Zato pravimo črtici tudi skica, kroki, arabeska ali vinjeta. Avtorji z njo prikazujejo svoje razpoloženje, kakšen zanimiv pripetljaj ali pa drobec spomina na lastno otroštvo.
Črtica "Ali veš, koga so danes pokopali?"… je anekdotična, saj je pripoved kratka, zgoščena, s končnim komičnim preobratom. Odlikujejo jo humor, veselost.
SAŠA VEGRI
KAJ VSE DIŠI
RETORIČNO VPRAŠANJE je vprašanje, na katero se odgovora ne pričakuje (tudi pri SIMON GREGORČIČ: SOČI).
NIKO GRAFENAUER
SAMOTA
RIMA je ujemanje samoglasnikov in soglasnikov ponavadi na koncu verza ali vrstice
(doma – sama; klobuk – muk; šminke – palačinke)
Prestopna rima: nemira a
oči b
izbira a
poti b
ALENKA GOLJEVŠČEK – KERMAUNER
KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ?
DRAMSKO BESEDILO sestavljata govor oseb in DIDASKALIJE oz. REŽIJSKE OPOMBE dramatikova navodila za uprizoritev igre.
PRIZOR je najmanjša enota igre, ki prikazuje potek dogajanja med dvema prihodoma oz. odhodoma igralcev.
DEJANJE je sestavljeno iz več prizorov in je zaključena enota igre.
KOSTUMI in REKVIZITI oblačila in predmeti, ki jih igralci potrebujejo za nastop.
FRAN LEVSTIK
MARTIN KRPAN
UMETNA PRIPOVEDKA Ker se resničnost prepleta z izmišljenimi podobami, pogosto je pretiravanje, ljudska rekla in pregovori, obrati v dogajanju,…
Umetna pa zato, ker jo je napisal znan umetnik po zgledu ljudske pripovedke.
Ljudsko/folklorno resničnost v Martino Krpanu poudarja OKVIRNA ZGODBA, ki jo pisatelju pripoveduje kmet Močilar. Ta Krpana prikaže kot junaka, močnega, samosvojega in bistrega hrusta. Je tudi pošten in zgovoren. Pri tem Levstik uporabi slogovni postopek – DIALOG. Martin Krpan tako razkrinka nepošten in mačehovski odnos dunajskega dvora do Slovencev v 19. stoletju.
JOSIP JURČIČ
KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI
HUMORESKA je kratka zgodba, ki na dobrohoten in veder način prikazuje življenje.
KOMIČNO je v besedilu to, kar zbuja smeh, veselje nad prikazanim.
FRAN SALEŠKI FINŽGAR
POD SVOBODNIM SONCEM
"Povest DAVNIH DEDOV".
ROMAN je slavospev bratoljubja, sloge in discipline. Pisatelj je mojstrsko naslikal življenje naših prednikov ob Donavi v 6. st. ter njihove boje z Bizantinci.
Osebe:
Starešina Svaruh, njegov sin Iztok, sovražna bizantinska vojska, ki ji poveljuje Hilbudij.
STOPNJEVANJE ali KLIMAKS
(… "Udarile so sekire, pokali oklepi, tolkli in klali meči" …)
PREŽIHOV VORANC
POTOLČENI KRAMOH
ČRTICA
Potolčeni kramoh KRAMOH (malo omejen človek)
SIMON GREGORČIČ
SOČI
Domoljubna, domovinska pesem – opeva vse, kar je povezano s domovino (2. polovica 19. st.).
Pesem je ODA čustvena, vzhičena. Cela pesem je poosebljena – reka ima človeške lastnosti
NAGOVOR ali APOSTROFA je retorična figura, čez vso pesnitev nagovor Soči, ki jo pesnik izraža v podobi svežega dekleta.
POSNEMANJE NARAVNIH GLASOV SLIČNOGLASJE ali
ONOMATOPOIJA
npr.: Kako glasno, ljubo šumljaš,
kako čvrsto, krepko skakljaš,…
ALITERACIJA je ujemanje soglasnikov pred samoglasnikom, ki je naglašen
npr.: vedra višnjevost višav
PRETIRAVANJE ali HIPERBOLA: …in ti mi boš krvava tekla…
VZKLIK ali EKSKLAMACIJA
npr.: …in blisk in grom – oh, bitva vroča!
MNOGOVEZJE: …in dež krvav in solz potok
in blisk in grom…
PONAVLJANJE ali ITERACIJA:
a) ANAFORA: kako glasno, ljubo šumljaš,
kako čvrsto, krepko skakljaš,…
b) EPIFORA: kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo.
c) ANADIPLOZA: Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
MATEJ BOR IVAN ANDREJEVIČ KRILOV
OSEL JE OSEL LABOD, RAK IN ŠČUKA
BASEN je poučna pripoved, v kateri nastopajo ljudje, poosebljene živali ali stvari.
Vsaka basen ima nauk ali poanto, iz katerega se ogromno naučimo, dobimo nasvet ali sporočilo.
TONE PAVČEK
PESEM
NOVOTVORBE ali NEOLOGIZMI – pesnik je izumil dve novi besedi: vsebeseda, ničbeseda.
LJUDSKA
VOLKODLAK
BAJKE so pripovedi, nastale v bogati ljudski domišljiji. Govorijo o različnih polčloveških in nečloveških bitjih (povodni mož, volkodlak, škrati, vile, sojenice, rojenice,…); pri Grkih in Rimljanih pa najdemo druga bajeslovna bitja in bogove (Zevs, Hera,…)
LJUDSKA
KRALJ MATJAŽ
ZGODOVINSKA PRIPOVEDKA nas popelje v zgodovino, vendar je dogajanje domišljijsko preoblikovano.
HOMER
ODISEJ IN KIKLOP POLIFEM
BAJKA
PRISPODOBA oz. SLIKOVITA PODOBA v enem delu je napisano tisto, kar primerjamo, v drugem tisto, s čimer primerjamo.
npr.: "pa ju trešči ob tla ko dvoje ščenet…"
LJUDSKA
PEGAM IN LAMBERGAR
ROMANCA je lirsko-epska ljudska pesem s srečnim koncem. Govori o viteških dvobojih, zgodovini, ljubezni, grajskem življenju, srednjeveškem plemstvu,…
Romanca je pripovedna pesem, pripovedovanje je obširno, zajema tudi podrobnosti.
7. RAZRED
NEUMETNOSTNO BESEDILO
ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA
KNJIŽNI JEZIK NEKNJIŽNI JEZIK
(skupen vsem Slovencem) (načeloma ga ne pišemo, le
Govorimo)
narečja
pokrajinski pogovorni jezik
ZBORNI JEZIK sleng
(pri branju, pisanju, žargon
učimo se ga v šoli, argo
govorimo pri govornem
nastopanju,…) KNJIŽNI POGOVORNI JEZIK
(manj stroga različica,
opušča nenaglašene končne
samoglasnike: smo bli,
začnimo delat,…)
ZVRSTI ZASEBNEGA PISMA
NEURADNO URADNO
(med osebama, ki sta (med osebama, ki sta v
v enakovrednem odnosu) neenakovrednem odnosu)
Značilnosti: Značilnosti:
nagovor (Dragi Peter!) nagovor (Spoštovani gospod
tikanje Peter Jarc!)
pozdrav (Prisrčen pozdrav) vikanje
podpis (Metka) pozdrav (Lep pozdrav)
podpis (Metka Kranjc)
OBLIKE IN SESTAVINE URADNEGA PISMA
IME, NASLOV PISCA _KRAJ, DATUM PISANJA_
SPOŠTLJIV NAGOVOR
IME IN NASLOV
NASLOVNIKA
|
ZADEVA____
VSEBINA
POZDRAV__
PODPIS____
PODATKI NA OVOJNICI
VLJUDNOSTNI NAGOVOR
IME IN PRIIMEK
ULICA IN HIŠNA ŠTEVILKA
POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ
URADNO PISMO
Založba Rokus, d.o.o.
Grad Fužine, Studenec 2 a
p. p. 5191
1260 Ljubljana Polje Ljubljana, 9. 12. 1998
Spoštovani gospod Jež,
na Vašo željo Vam v prilogi pošiljamo katalog knjig, ki smo jih izdali v letošnjem letu, in prospekt našega darilnega programa.
Če imate še kakšne želje, nam jih sporočite.
S spoštovanjem
Saša Škrjanc,
vodja prodaje
Saša Škrjanc
Priloga: katalog, prospekt
VRSTE VABILA
ZASEBNO JAVNO
(namenjeno posamezniku (namenjeno vsem ljudem)
ali manjši skupini ljudi)
NEURADNO URADNO
(med osebami, ki so v (med osebami, ki so v
enakovrednem odnosu) neenakovrednem odnosu)
VABILO je besedilo, v katerem sporočevalec vabi naslovnika, naj se udeleži prireditve; vsebovati mora naslednje podatke:
-na katero prireditev vabi,
-kdaj bo potekala,
-kje bo potekala,
-kdo vabi,
-koga vabi.
Draga Nevenka!
Vabim te na praznovanje rojstnega dne, ki bo v nedeljo, 13.4.2006 ob 15. uri v našem vikendu (št. 96) na Pokljuki.
Vabim tudi tvojega brata Uroša. Upam, da je avto že popravil.
Dragica
Kranj, 28. 1. 2006
OSNOVNA ŠOLA POLJANE
KRANJ, Prešernova cesta 10
VABILO
Spoštovani starši učenca/-ke Tatjane košir!
Vabim Vas, da se skupaj z otrokom oglasite na govorilni uri, ki bo v torek, dne 4. 1. 2006, ob 18. uri v sobi št. 40.
Pričakujem, da boste prišli na pogovor, in prosim, da to potrdite s podpisom.
Podpis staršev: Podpis učitelja:
______________ __Milena Kosi__
VRSTE OPRAVIČILA
ZASEBNO JAVNO
(namenjeno posamezniku (namenjeno vsem ljudem)
ali manjši skupini ljudi)
NEURADNO URADNO
(med osebami, ki so v (med osebami, ki so v
enakovrednem odnosu) neenakovrednem odnosu)
OPRAVIČILO mora vsebovati:
-kraj in čas pisanja,
-nagovor naslovnika,
-osrednji del besedila (da se opravičujemo, za kaj se opravičujemo, kdaj in zakaj je do tega prišlo),
-pozdrav
-podpis sporočevalca
Bovec, 25. oktobra 2005
OPRAVIČILO
Spoštovana gospa razredničarka!
Moja hčerka Vida Eržen je imela gnojno angino, zato je od 10. do 24. oktobra 2006 ni bilo pri pouku.
Prosim Vas, da ji zamujene ure opravičite in da jo za ta teden opravičite tudi pri športni vzgoji.
Lepo Vas pozdravljam
Ana Eržen
OPIS KRAJA
-lega
-sestava
-zgodovina (predstavitev kraja)
-prebivalci
-javne zgradbe
-gospodarstvo
-znamenitosti
ZAIMKI
So besede, s katerimi posredno poimenujemo bitja, stvari, njihove lastnosti. Uporabljamo jih namesto samostalnikov (učitelj – on/kdo), pridevnikov (sestrin – njen/čigav) ali prislovov (zvečer – takrat/kdaj).
VPRAŠALNI ZAIMKI so besede, s katerimi sprašujemo:
-po človeku KDO
-po živali, rastlini, stvari ali pojmu KAJ
-po lastnosti KAKŠEN/ -A/ -O
-po vrsti KATERI/ -A/ -O
-po svojini ČIGAV/ -A/ -O
-po količini KOLIKO
-po kraju KJE
-po izboru OD KOD
-po cilju KAM
-po času KDAJ
-po pogostnosti KOLIKOKRAT
-po načinu KAKO
-po vzroku ZAKAJ
-po namenu ČEMU
SVOJILNI ZAIMEK stoji namesto svojilnega pridevnika
(sestrin plašč – njen plašč).
|
LASTNIK
|
|
|
|
SVOJILNI ZAIMEK
|
|
jaz
|
MOJ
|
ti
|
|
TVOJ
|
on
|
|
NJEGOV
|
ona
|
|
NJEN
|
midva / medve / midve
|
|
NAJIN
|
vidva / vedve / vidve
|
|
VAJIN
|
onadva / onedve / onidve
|
|
NJUN
|
mi / me
|
|
NAŠ
|
vi / ve
|
|
VAŠ
|
oni / one
|
|
NJIHOV
|
OSEBNI
ZAIMKI
|
|
|
POVRATNO OSEBNI ZAIMEK:
|
SEBE, SE
|
POVRATNO SVOJILNI ZAIMEK:
|
SVOJ/ -A/ -O
|
SAMOSTALNIŠKA BESEDA
Poimenuje bitja, stvari, pojme. Delimo jo na:
-samostalnik (deček, mesto)
-samostalniški zaimek (kdo, nekdo, nihče)
-posamostaljeni pridevnik (Čajkovski, Krško)
MOŠKE SKLANJATVE
1. moška 3. moška
končnica v rod. ed.: -a končnica v rod. ed.: -ø
(avtobus) (RTV, EKG)
2. moška
končnica v rod. ed.: -e
(pismonoša)
ŽENSKE SKLANJATVE
1. ženska 3. ženska
končnica v rod. ed.: -e končnica v rod. ed.: - ø
(lipa) (Beti, Ines)
2. ženska
končnica v rod. ed.: -i
(perut)
SREDNJE SKLANJATVE
navadna srednja posebna srednja
končnica v rod. ed.: -a končnica v rod. ed.: -ega
(mesto) (Krško)
VRSTI BESED
SLOGOVNO NEZAZNAMOVANE SLOGOVNO ZAZNAMOVANE
BESEDE BESEDE
(uporabljamo jih lahko v (uporabljamo jih le v
Vseh okoliščinah oče) določenih okoliščinah
atek)
OPIS DRŽAVE
Je besedilo, v katerem opisujemo značilnosti neke države:
-lega
|
-himna
|
-kulturni spomeniki
|
-mejne države
|
-plačilno sredstvo
|
-domača obrt
|
-velikost
|
-državni jezik
|
-pomembne
osebnosti
|
-glavno mesto
|
-pokrajine
|
-zastava
|
-najvišja gora
|
|
-grb
|
-večje reke
|
|
OPIS NARAVNEGA POJAVA
Je besedilo, v katerem prikazujemo ponavljajoči se naravni pojav. Povemo:
-kje nastane
|
Glagoli so v sedanjiku.
|
-kako nastane
|
-kako poteka
|
-kaj povzroči
|
OPIS ŽIVLJENJA OSEBE
Je besedilo, v katerem v pravilnem zaporedju naštevamo, kaj vse dela oseba ponavadi ob delovnikih, ob koncu tedna, med prazniki,…
OPIS ŽIVLJENJA LJUDI
Je besedilo, v katerem povemo bivališče, hrano, obleko, običaje,… Skratka opišemo ljudi.
GLAGOLI
So besede, s katerimi poimenujemo dejanje, stanje, dogajanje,… (pišem, sedim, rastem,…).
DVE OBLIKI
OSEBNA NEOSEBNA
(določimo osebo, število, -nedoločnik (pisati)
čas, naklon,…) -namenilnik (pisat)
GLAGOLSKI NAKLON
POVEDNI VELELNI POGOJNI
(sem povedal) (povej) (bi povedal)
PREDLOG
Je beseda, s katero izražamo razna razmerja:
-prostorsko (v šoli, iz šole)
-časovno (pred tekmo, po tekmi)
STALNE BESEDNE ZVEZE
npr.: Stisniti rep med noge.
Jabolko ne pade daleč od drevesa.
ČASOPISNO POROČILO
Je neumetnostno besedilo v katerem sporočevalec resnično/stvarno pripoveduje o preteklem dogodku.
kaj se je zgodilo? kako je potekalo?
kdo je bil udeležen? kje se je zgodilo?
kdaj se je zgodilo?
ŠTEVNIKI
GLAVNI
|
VRSTILNI
|
Koliko?
(tri)
|
Kateri?
(tretji)
|
ZAPIS ŠTEVNIKOV
S ŠTEVILKO Z BESEDO
glavni vrstilni glavni vrstilni
-brez pike -s piko -do sto in -skupaj
stotice skupaj
-milijonice narazen
3465 tri tisoč štiristo petinšestdeset
3465 tritisočštiristopetinšestdeseti
POVED
Začne se z veliko začetnico in konča s piko, vprašajem ali klicajem.
ENOSTAVČNA VEČSTAVČNA
ima eno osebno ima več osebnih
glagolsko obliko (povedek): glagolskih oblik (povedkov):
Pišem pesmi. Pišem pesmi, ko imam čas.
STAVEK je sestavljen iz stavčnih členov:
-povedek
-osebek
-predmet
-prislovno določilo