Ogljikovodiki
-Poznamo več kot 9mio ogljikovih spojin
-snovi delimo na: #anorganske(stiropor, plastika, najlonke)
#organske(sladkor, beljakovine,maščobe)
-Če organske snovi segrevamo počrnijo ker vsebujejo ogljik
-Če umetne snovi segrevamo počrnijo ker vsebujejo ogljik
-Organske snovi delimo na:#naravne
#umetne
Freidrich Wohler
Leta1828-izvedel prvo sintezo organske snovi iz anorganskih snovi
(sečnino-NH2-CO-NH2)
Sestava organskih spojin
-ogljik-CH4-metan
-vodik-H2
-kisik-C6H12O6-glukoza
-dušik-beljakovine, DNK
-žveplo-beljakovine
-fosfor-barvila
-halogeni elementi-PVC, teflon
Spojine ogljika in vodika
-metan-CH4
-etan-C2H6(enojna vez)
-eten-C2H4(dvojna vez)
-etin-C2H2(trojna vez)
Povezovanje ogljikovih atomov
-enojne, dvojne in trojne vezi
H H H
H-C-C-C-H strukturna formula
H H H
-primer: Propan(C3H8)
H3C-CH2-CH3 racionalna formula
skeletna formula
-
C
C – C strukturna formula
primer: Ciklopropan(C3H6)
CH2
H2C – CH2 racionalna formula
skeletna formula
-UGOTOVITEV: Ogljikovi atomi se lahko povezujejo v verige ali obroče
Poimenovanje spojin
-ALKANI: ogljikovi atomi so vezani v verige, med atomi so enojne vezi
-CIKLOALKANI: ogljikovi atomi so vezani v obroč, enojne vezi
Ogljikovodike delimo na:
-ciklične(cikloalkani)
- aciklične(alkani) H H H H H
H - C - C - C - C - C - H
H H H H H
METAN(CH4)
-najmanjši ogljikovodik
-tetraetična zgradba
-nepolarna molekula
-močvirski plin(rastline razpadajo brez kisika pod vodo)
-premogovniški plin
-90% zemeljskega plina je metan
-gori z modrim plamenom
-ni reaktiven
Primeri alkanov:
-metan-CH4
-etan-C2H6 / H3C-CH3
-propan-C3H8 / H3C-CH2-CH3
-butan-C4H10 / H3C-CH2-CH2-CH3
-pentan-C5H12 / H3C-CH2-CH2-CH2-CH3
-heksan-C6H14 / H3C-CH2-CH2-CH2-CH2-CH3
-heptan-C7H16 / H3C-CH2-CH2-CH2-CH2-CH2-CH3
-oktan-C8H18 / H3C-CH2-CH2-CH2-CH2-CH2-CH2-CH3
-nonan-C9H20 / H3C-CH2-CH2-CH2-CH2-CH2-CH2-CH2-CH3
-dekan-C10H22/ H3C-CH2-CH2-CH2-CH2-CH2-CH2-CH2-CH2-CH3
Primeri cikloalkanov:
-ciklopropan-C3H6
-ciklobutan-C4H8
-ciklopentan-C5H10
-cikloheksan-C6H12
IZOMERI
-Izomerija je pojav pri katerem imajo molekule enako molekulsko a drugačno strukturno formulo.
-Primer: C5H12
1.Pentan: H3C-CH2-CH2-CH2-CH3
CH3
2. 2-metil-butan: H3C-CH-CH2-CH3
RADIKALI
-so spojine, ki imajo eno prosto vez.
-Metan(CH4): -CH3(METIL)
-etan(C2H6):-C2H5(ETIL)
-propan(C3H8):-C3H7(PROPIL)
Lastnosti alkanov:
-Agregatno stanje:
plinasto(1.- 4. alkan)
tekoče(5.- 14. alkan)
trdno(14.- ... alkan)
-Barva:
brezbarvni
-Vonj:
imajo ga le tekoči
-Topnost:
so nepolarni in zato netopni v vodi
-Gorljivost:
gorijo(metan-modro, bencin/parafin-rumeno(večji kot je % ogljika bolj sajast je plamen))
-Reaktivnost:
-slabo reaktivni(ob prisotnosti svetlobe ali povišane temperature poteče substitucija s h.e.)
Strukturna formula metana
-
}
CH4 + Cl2 CH3Cl + HCl - klorometan
-diklorometan
-triklorometan atomi vodika se zamenjajo z atomi klora
-tetraklorometan
Alkeni
-Alkeni so ogljikovodiki , pri katerih so atomi ogljika vezani v verige in imajo med
atomi vsaj eno dvojno vez
eten
propen...........................propadien
buten.............................butadien.................................butatrien
penten...........................pentadien...............................pentatrien
heksen...........................heksadien..............................heksatrien
hepten...........................heptadien...............................heptatrien
okten.............................oktadien................................oktatrien
nonen............................nonadien................................nonatrien
deken............................dekadien................................dekatrien
ena dvojna vez dve dvojni vezi tri dvojne vezi
Splošna formula alkenov
E
CnH2n
ten C2H4
Propen C3H6
Buten C4H8
Penten C5H10
P
CnH2n-2
ropadien C3H4
Butadien C4H6
Pentadien C5H8
Heksadien C6H10
Lega dvojne vezi
But-1-en H2C=CH-CH2-CH3
But-2-en H2C-CH=CH-CH3
Buta-1, 2-dien H2C=C=CH-CH3
VRSTE FORMUL:
(
H H H
C=C-C-H
H H
propen)
1.skeletna
2.racionalna H2C=CH-CH3
3.strukturna
4.molekulska C3H6
Lastnosti alkenov
-ena vez je šibka-razpade in se veže
-
KREKING:
večjo mlekulo razdremo na manjše
KREKING etena:
H3C-CH3 H2C=CH2+H2
-KREKING propana:
H3C-CH H2C=CH2+CH4
-Eliminacija vode iz etanola:
CH3-CH2OH H2C=CH2+CH3
-Lastnosti etena:
brezbarven plin, gori, reaktiven, nepolaren(netopen v vodi)
-Uporaba etena:
pridobivanje antifriza, alkohol, topila
Alkini
-vsaj ena trojna vez
-aciklični
-Vezi: dve šibki in ena močna(lahko poteče popolna/nepopolna adicija)
Areni/Aromatske spojine
-ciklične spojine
-ogljikovi atomi tvorijo tri enakovredne vezi
-četrti elektron je v elektronskem oblaku
-so v trdnem ali tekočem stanju
-ponavadi dišijo
-nepolarni(netopni v vodi)
-nasičeni, poteče substitucija
-strupeni in kancerogeni
Predelava nafte
1. nafto predelamo z frakcionirno destilacijo
Dobimo:
-surov bencin
-lahki bencin
-dizelsko olje
-kurilno olje
-petrolej
-maziva
-voski
-asfalt
2. sestava nafte:
-VEČ:alkani, cikloalkani, areni
-MANJ:alkeni, alkini
-NEZAŽELJENO:žveplove, dušikove in kisikove spojine
Kisline v naravi
Kaj je kislina?
-jedka tekočina(najeda tkanine)
-reagira s kovinami
-lahko poškoduje tkivo
-draži dihala
V naravi:
-ocetna(kis)
-citronska(sadje)
-jabolčna(jabolčni kis)
-oksalna(zelenjava)
-klorovodikova/solna(v želodcu)
-mlečna(kisanje mleka, zelja, v mišicah)
-sečna(urin)
-mravljična(mravlje, koprive, nekatere gosnice)
Industrijsko pomembne:
-dušikova(HNO3)
-žveplova(VI)kislina
-klorovodikova(HCl)
-fosforjeva(H3PO4)
-oksalna((COOH)2)
-ocetna
-butanojska
-benzojska(C6H5COOH)
Dušikova kislina HNO3
UPORABA:
-v preteklosti:ločevanje srebra in zlata
-danes:pridobivanje gnojil in razstreliv
LASTNOSTI:
-brezbarvna tekočina
-raztaplja beljakovine
-63%je koncentrirana
Žveplova kislina H2SO4
LASTNOSTI:
-brezbarvna
-jedka
-higroskopična tekočina
UPORABA:
-umetna gnojila
-barve, detergenti, plastike
-zdravila
-akumulatorji
Klorovodikova kislina HCl
-nastane s sintezo H2+Cl2 2HCl
HCl(g) HCl(aq)
LASTNOSTI:
-brezbarvna tekočina
-oster vonj, hlapna(škodljiva za dihala), poškoduje kožo, jedka
-36% je koncentrirana
Baze v naravi
Kaj je baza?
-alkaloidi(večinoma strupi; nikotin, kokain, morfij, kofein)
-oksidi kovin I. in II. skupine
-hidroksidi kovin I. in II. skupine(Na hidroksid;papir,mila/K hidroksid;mila/ Ca hidroksid;apno
-Karbonati kovin I. in II. skupine(apnenec, kalcit(CaCO3), magnezit(CaCO3), dolomit(CaMg(CO3)))
-amoniak(NH3):
*Značilnosti:brezbarven plin, topen v vodi, raztopina je bazična(NH4OH)
*Industrija:čistilna sredstva, preparat za trajno
*Uporaba:pralni praški, čistila za pečice
Nastanek kislin in baz
Nastanek kislin:
-
Sinteza med vodikom in halogenim elementom
-
Raztapljanje nekovinskih oksidov v vodi
-
Iz alkoholov z oksidacijo
Nastanek baz:
-
Sinteza med dušikom in vodikom-dobimo amoniak
-
Reakcija kovin I. in II. (večina) skupine z vodo
-
Raztapljanje kovinskih oksidov v vodi
Dostları ilə paylaş: |