27
Na zahtevo državnega zbora mora državni svet izreči mnenje o posamezni zadevi.
98. člen
(volitve)
Volitve v državni svet ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino
glasov vseh poslancev.
Člani državnega sveta se volijo za dobo petih let.
99. člen
(odločanje)
Državni svet sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Državni svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
12
100. člen
(nezdružljivost funkcije in imuniteta)
Član državnega sveta ne sme biti hkrati poslanec v državnem zboru.
Člani državnega
sveta uživajo enako imuniteto kakor poslanci. O imuniteti odloča
državni svet.
101. člen
(poslovnik državnega sveta)
Državni svet ima poslovnik, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
- zahteva razpis referenduma iz drugega odstavka 90. člena;
- zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena."
12
Sprememba - datum razglasitve 31. 5. 2013; UL RS, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013.
V drugem odstavku 99. člena Ustave RS, ki je bil spremenjen
z Ustavnim zakonom o
spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave Republike Slovenije (UZ90,97,99), je bil črtan drugi
stavek. Drugi odstavek 99. člena Ustave RS se je pred spremembo glasil:
"Državni svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Zahtevo za razpis
referenduma sprejme državni svet z večino glasov vseh članov."
28
c) Predsednik republike
102. člen
(funkcija predsednika republike)
Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih
obrambnih sil.
103. člen
(volitve predsednika republike)
Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.
Za predsednika republike
je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov.
Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma.
Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem
izrednega stanja, mu mandat preneha šest me
secev po prenehanju vojnega ali
izrednega stanja.
Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije.
Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik
republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potek
om mandatne dobe prejšnjega
predsednika.
104. člen
(prisega predsednika republike)
Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo
prisego:
'Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z
vsemi
svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.'
105. člen
(nezdružljivost funkcije predsednika republike)
Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali
poklica.
106. člen
(nadomeščanje predsednika republi
ke)
V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove
funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno
29
opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega
pre
dsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega.
Predsednik državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med
zadržanostjo predsednika republike.
107. člen
(pristojnosti predsednika republike)
Predsednik republike:
-
razpisuje volitve v državni zbor;
-
razglaša zakone;
-
imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
-
postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna
pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
-
izdaja listine o ratifikaciji;
-
odloča o pomilostitvah;
-
podeljuje odlikovanja in častne naslove;
-
opravlja druge zadeve, določene s to ustavo.
Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem
vprašanju.
108. člen
(uredbe z zakonsko
močjo)
Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko
predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.
Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne
svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.
Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu
zboru takoj, ko se ta sestane.
109. člen
(odgovornost predsednika republike)
Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga
državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le
-
to ugotovi utemeljenost obtožbe
ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o
odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi,
lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati
svoje funkcije.