Slovenska državnost in njene korenine

III Srednji vek

863 - prihod Cirila in Metoda v Veliko Moravsko

868 Papež Hadrijan II. potrdil slovanske knjige in dobril slovansko bogoslužje Cirila in Metoda.

pribl. 870 - knez Kocelj v spodnji Panoniji.

894 Čez Donavo so vdrli Madžari; plenili so po Panoniji in se naselili med Tiso in Donavo.

898-899 Madžari prvič vdrli čez sedanje slovensko ozemlje v Italijo.

920-954 Madžari čez sedanje slovensko ozemlje najmanj osemkrat vdrli v Italijo.

952 Istra, Furlanija in Verona pripadejo Bavarski.

955 Nemci pri Augsburgu porazili Madžare; do okr. leta 1000 je nemška država obnovila oblast nad vsem sedanjim slovenskim ozemljem.

973 Škofija iz Freisinga dobila na Gorenjskem loško gospostvo.

1 0 0 0

2. pol. 10. stol. Na Slovenskem so začele nastajati prve pražupnije.

983 - 1045 Ema Krška slovenska kneginja in graditeljica, svetnica.

Oropana lastne družine je svoje življenje posvetila gradnji cerkva in samostanov med Slovenci na Koroškem in Štajerskem.

Najbolj slovito delo je gradnja cerkve in samostana v Krki.

Leta 1938 jo je papež potrdil za svetnico.

Gotski relief s prizorom iz legende o sv. Emi: gradnja samostanske cerkve v

Krki pod Eminim nadzorom

1036-1311 Savinjska krajina je bila del Kranjske.

1054 Razkol med rimsko in grško cerkvijo: razkol med vzhodno in zahodno cerkvijo.

1060 Beljak je dobil pravico prirejati sejme in kovati denar.

11. stol. Na Slovenskem sta se začela uveljavljati plug in kosa

Omenjajo se prvi gradivo na Slovenskem.

11.-12. stol. Utrdila se je štajersko-madžarska meja na Muri.

1 1 0 0

okr. 1130 Prvič se omenja plemiška družina z Žovneka.

1136 Ustanovljen cistercijanski samostan v Stični, najstarejši in najpomembnejši na Slovenskem.

1140 Ustanovljen benediktinski samostan v Gornjem gradu.

1145 Beneška republika je vsilila Kopru t.i. zavezniško pogodbo.

1150 Beneška republika je vsilila Piranu t.i. zavezniško pogodbo.

1161 Prvič se omenja vojvodski prestol na Gosposvetskem polju.

1165 Ustanovljen kartuzijanski samostan v Žičah.

okr. 1170 Ustanovljen kartuzijanski samostan v Jurkloštru.

1170 Ustanovljena Koprska škofija.

12. stol. Herman iz Karintije prvi na Slovenskem rojeni znanstvenik, matematik, astronom, filozof, prevajalec iz arabščine v latinščino 12. stoletje Svojemu imenu je dodal de Carinthia - pomeni Veliko Karantanijo. Je prvi poznani znanstvenik slovenskega rodu in evropskega slovesa. Arabska in antična dela iz matematike, astronomije in filozofije je prevajal v latinščino.

Herman
12. stol. Na Slovenskem se je izoblikovala osnovna župnijska mreža.

okr. 1200 Kolpa je postala meja med Kranjsko in Hrvatsko.

1 2 0 0

1230-1249 Po J.V.Valvasorju je bilo v tem času na Slovenskem 11 epidemij kuge.

1233-42 Ustanovljen minoritski samostan v Ljubljani.

1261-70 Češki kralj Otokar II. je osvojil Štajersko, Kranjsko in Koroško.

1277 Prvič se omenjajo Judje v Mariboru.

1278 Nemški kralj Rudolf Habsburg je porazil Otokarja II., odvzete slovenske dežele so pripadle Habsburžanom.

1279-83 Koper, Izola in Piran morajo priznati beneško nadoblast.

13. stol. Na Slovenskem so se začele odpirati kovnice.

1 3 0 0

okr. 1300 Na Slovenskem živelo okrog 500.000 prebivalcev.

1316 Prvič se omenjajo Judje v Gorici.

1325 Prvič se omenjajo Judje v Ljubljani.

1333 Žovneški prevzamejo dediščino po Vovbrških grofih (izumrli 1322) v Savinjski dolini s Celjem.

1335 Habsburžani razširijo svojo oblast nad Kranjsko in večino Koroške, do 1382 pa še nad Kras in Trst.

1338 Habsburžani so koroškemu in kranjskemu plemstvu podelili deželne pravice.

15.3.1348 Močan potres je prizadel Beljak.

1377-1450 Na Dunaju študiralo 2271 mladih s slovenskega ozemlja.

1364 Kranjska postane vojvodina.

1381 Podložniki salzburškega gospostva iz okolice Sevnice in Brežic so se pritožili zaradi novih bremen in dajatev.

1382 Trst prešel pod habsburško oblast.
1396 Bitka pri Nikopolju

O bitki pri Nikopolju se v šolah uče zelo malo oziroma nič. Več se učimo o bitkah pomembnih za Srbe. Nikopolje se nahaja ob reki Donavi. Tam se je leta 1396 odvila mogočna sveta bitka za Balkan in prehdo v Evropo. Če bi tukaj uspelo krščanskim enotam pod poveljstvom Ogrskega kralja Sigismunda, Premagati Turke(Jim je skoraj uspelo) bi zgodovina Evrope in pa tudi današnja Evropa izgledala zelo drugače kot je danes. Ta bitka je bila zelo pomembna za Evropo in pa tudi Slovence. Zakaj se potem takem tega ne učimo v šolah? Raje nas učijo o pomembnih srbskih herojih in zmagah na Kosovem. Tukaj se še enkrat kaže želja po podreditvi Slovenskega naroda. Sedem let po “ZNAMENITI” Kosovski bitki, je sultan Bajazit zavzel večino Srbije in Bulgarije. Prišel je cello do Madžarske. Zaradi tega je Ogrski kralj Sigismund Luksemburški zbral veliko Krščansko vojsko in se odpravil na “sveto vojno” proti Muslimanom. V tej vojski so bili Francozi z 10.000 vojaki in veliko plemiči. Te so nato odkorakali v kraje Rezno po nemške viteze. Nato so se odpravili do dunaja kjer se jim je pridružilo veliko število Slovencev iz vseh vojvodin in pokrajin. In tam je bil tudi naš Herman II. Celjski. V Budim pešti so se nato združili z Madžari, vitezi Ivanovci, Poljaki, Čehi in 1000 Angleških težkih konjenikov. Skupaj jih je bilo več kot 100.000. V svojem pohodu do Carigrada, so zavzeli mnogo padlih vasi in mest. 3.Septembra 1396 pa je Krščanska vojska začela z obleganjem Nikopolja. Sultan Bajzid je takoj prenehal z obleganjem Carigrada in z 200.000 vojaki odpravil proti Nikopolju. Naj poudarim še srbsko “zvestobo”. Na poti se je sultanu pridružil še srbski knez Štefan Lazarević z 5.000 spočitimi vojaki.Vse je kazalo na to, da bo bitka odločala o usodi številnih dežel in narodov v Panonski nižini, na Balkanu in v srednji Evropi. Na eni strani so bili osmanski osvajalci, ki so s svojim vdorom čez Bospor hoteli svojemu imperiju priključiti čim večji kos Evrope in iz tukajšnjih »nevernikov« narediti turške podanike. Na čelu 200.000 glave turške armade je stal sultan Bajazid, imenovan tudi »Jildrim«, ali Blisk, ki je bil briljanten in izkušen strateg. Na drugi strani je bila zbrana pestra druščina vitezov in plemičev iz številnih evropskih dežel. Njihov »vodja« naj bi bil ogrski kralj Sigismund, ki pa mu vsi niso priznavali nespornega vodstva. To dejstvo se je v bitki izkazalo kot odločilno. Evropski združeni »križarji«, so bili prepričani da bodo Turke razbili in jih gonili do Carigrada ter nato vrgli ven iz Evrope. Bili so pripravljeni drveti za njimi do Jeruzalema, če bo potrebno. Takšne so vsaj bile napovedi njihovih vojvod. Toda vsaka vojska mora imeti svojega vodjo ali generala, ki mora voditi boj v taktičnem in izvršilnem smislu. Položaj v tem smislu, pa je bil pri »Evropejcih« bistveno slabši kot pri Turkih, ki so bili vsi poslušni svojemu sultanu Bajazidu - Blisku. Bitka se je začela 25.Septembra. Evropski vitezi, voditelji… Kot ponavadi vsi hočejo zasluge. Nastal je spor v evropski vojski in čete so se razdelile in podobno. Sigismund je bil sposoben vojskovodja in po tem, ko je spoznal Turške slabosti je hotel napasti z Slovenci, Madžari in Vlahi. Francozi pa so hoteli biti prvi, vendar pa niso dobro premislili položaja in dopolnili strateškega načrta in so, kar direktno juriširali z oklepnimi konjeniki. Z lahkoto so poklali Janičarje, ki so bili v prvi liniji in nato še lahke konjenike ki so bili v drugi liniji. Naduti Francozi so razjahali konje in začeli pokončevati svoj “obrok”. Francozi pa so hoteli samo zmago zase in so pozabili na preostanek turških čet, saj so udarili samo na enem delu. Turki so naredili obroč okoli Francozov. Potem pa je napadla še skrita lahka konjenica in Francozi so začeli paničariti.

Med tem se je v bitko zapletla tudi glavnina ostalih krščanskih čet. Vsi po vrsti so imeli dovolj opravka s številčnejšimi Turki. Francoze so takrat s hrbta napadli tudi janičarji, ki so jih francoski vitezi pred tem le prebili po sredini, ne pa tudi posekali in razbili. V tistem trenutku jih je z druge strani napadla še turška konjenica, ki je bila skrita za gričem in je do takrat niso mogli videti. Nenadoma so bili Francozi ujeti in obkoljeni sredi Turkov. Sigismund že zaposlen v boju se je odločil, da bo rešil Francoze z rezervno armado. Z neverjetno silo je Sigismund udaril po Truškem obroču in jih dobesedno razbil. Vse je že kazalo na zmago. Turki so že skoraj bežali, ko se je prikazal sultan in jim malce dvignil moralo. Nato pa je Štefan Lazarević z 5000 srbskimi vojaki napadel Sigismunda in njegove reserve iz ozadja. Tako je kmalu padla Ogrska zastava Sigismund pa je nekako ostal zaščiten. Evropske sile so mislile, da je kralj padel in so nekateri brezglavo bežali proti Donavi nekateri pa so se celo pridružili Turkom. Herman celjski je s svojimi slovenci bile den izmed redkih, ki še ni zbežal. Slovenci so nažalost takoj spoznali, da je bitka izgubljena. Herman II celjski je prevzel poveljstvo nad preostankom evropskih sil(večinoma ostalih je samo Slovencev). Vojakom je najvrjetneje tako močno dvignil moralo da so kljub manjšemu številu razbili turško linijo in dobesedno ukradli Sigismunda preden so ga zajeli Turki. Ali nam to kaj pove o Slovencih?! Sigismunda so pospremili do reke Donave. Nato je šele Decembra po dolgi poti okoli turške nevarnosti prispel v pristanišče Dubrovnik. Sigismund je bil tako hvaležen, da je Hermanu dodal naziv Slovenskega bana in mu leta 1430 celo zaupal upravo nad Ogrsko. Ne spomnim se, da bi se kdaj učil v šoli o tem! Učilo so me cello, da grofje Celjski sploh niso bili Slovenci! Hermanova hčerka se je poročila z Sigismundom leta 1410 in postal cesarica Svetega Rimskega cesarstva. Žrtve na obeh straneh so bile enormne. Na Evropski strain jih je badlo čez 25.000 vojakov na Turški pa čez 30.000. Sultan je iz jeze dal obglaviti več kot 1000 krščanskih vojakov. Takrat se je Turkom odprla pot v Evropo. Če bi zmagali to bitko kaj bi se potemtakem zgodilo? Čeprav so bila velika nesoglasja v Evropski vojski je očitno, da so “naši bratje” Srbi veliko prispevali k porazu ko so nas napadli iz ozadja. Čeprav so bile še druge bitke nobena ni mogla preprečiti Turkom vhoda na Balkan saj se Evropske čete niso nikoli organizirale tako kot takrat.

Zakaj zanemarjamo tako pomembno bitko?

Bitka pri Nikopolju je bila za nas prepovedana tema, saj kot gnilo steblo pri sami korenini ruši in izničuje kar tri mite. Prvi je tisti kosovski mit o pomenu bitke na Kosovem polju, drugi je mit o veličini srbskih in tretji o nepomembnosti in majhnosti slovenskih vojaških dosežkov. “Slovenci ne smej nikoli biti pomembni razen, če pri tem niso glavni Srbi”. Največji razlog je to, da so Srbi izdali Evropo in tega nobeden noče povedati. Vemo zakaj gre? Po bitki je sultan ponosnega Štefana zelo nagradil. Balkanci so se znebili Turkov šele čez 500 let, pa še zdaj so tam nepopravljive posledice. Izguba te bitke in ostalih bitk, ki so bile izgubljene je povzročilo beg srbov, bosancev in Hrvatov na pokrajine ki jim dan danes pravimo hrvaške v resnici pa so tam še zmerom nekateri Slovenci, ki se tega ne zavedajo in pa tudi pravi Hrvati.

Citat iz 19.stol:Takoj nato zabliskajo se konjem podkve in v divjem diru šlo je proti ogrski meji. Tretje jutro na vse zgodaj odpre se jim razgled na ogrski Stolni Beligrad. Ivan Sibinjski stal je uprav v linah, ko se naši Slovenci v divjem diru mestu bližajo, da se je kar prah delal za njimi. "To so Slovenci," dejal je Sibinjski vitezom, "poznam jih po njihovih bronastih čeljadah in pogumnem in zvonkem ukanju, ktero je uže marsikako zmago pridobilo. Pod celjskim grofom Ermanom so Slovenci s svojo hrabrostjo pri Nikopolji na Bolgarskem rešili vso ogrsko armado gotovega pogina. Sedaj se nam pa ni več treba bati, kajti zmaga nam bo gotova. Dobro jih poznam, kaki ljudje da so. Vsak je junak od nog do glave, kjer zadene, iskra šine, šest jih pade, kjer porine, grad vali se v sip in prah! Kako bi bil pa tudi grof Urh tako mogočen, če ne bi imel Slovencev!" (1859)

Celjski grof Herman II., ki je s svojimi vojščaki rešil ogrskega kralja Sigismunda Luksemburškega v bitki pri Nikopolju, leta 1396. S tem so Celjani postali zelo vplivni in hkrati rešili Evropo pre dokončnim zlomom.
1397 Veliko razširjenje celjskih gospostev na Hrvaškem.

14. stol. Goriška se je izločila iz Furlanije in postala posebna dežela.

1 4 0 0

1403 Ustanovljen kartuzijanski samostan v Pleterjah.

1406 Herman II. Celjski je "grof celjski in zagorski, ban dalmatinski, hrvatski in slavonski".

1408 Turki prvič vdrli na slovensko ozemlje v Beli krajini (Metlika).

1411 Turki v Metliki in Črnomlju.

1415 Turki v dolini Krke , na Kočevskem, vdor do Ljubljane.

1420 Benetke pridobe Furlanijo (s Tolminskim in Bovškim) ter Istro. Benečani uničili posvetno oblast oglejskega patriarha.

1426 V Savinsjki dolini se prvič omenja ajda.

1428 Nastal Stiški rokopis, poleg Brižinskih spomenikov najpomembnejši slovenski srednjeveški rokopis.

1436 Celjski postanejo državni knezi.

1436-43 Vojna Friderika III. s Celjani.

okr. 1440 Zaradi stroškov z vojskami v habsburških dednih deželah začnejo uvajati izredne davke.

1448 Dajatev za odkup tlake se je v Sevnici pošesterila, obenem pa je urbar nalagal podložnikom novo dolžnost neizmerjeno plužno tlako za oskrbnika salzburškega urada.

1456 Ubit Ulrik Celjski. Posest Celjskih so po dedni pogodbi pridobili Habsburžani.