Predmet in problem

 
74
zato bi lahko bila povezana s testi, ki zahtevajo vztrajnost v motorični aktivnosti (Mrak, 
2000). 
 
Kuleš (1977) je odkril, da obstaja povezanost med agresivnostjo in močjo, in sicer 
pozitivna povezava med normalnimi oz. bazičnimi oblikami agresivnosti in nekaterimi 
oblikami moči ter negativna med patološkimi oblikami agresivnega obnašanja, ki izvirajo iz 
bazične anksioznosti, in manifestacijo nekaterih oblik moči. Prav anksioznost, ki je 
poddimenzija nevroticizma, predstavlja regulator motoričnega obnašanja, saj zmanjšuje 
učinkovitost različnih gibalnih nalog, ki se kaže v počasnejših gibih, zmanjšani agilnosti in 
slabši koordinaciji (Horga, 1979). Pri bolj anksioznih osebah so raziskave odkrile višjo 
napetost v mišicah rok in slabše koordinirano delo fleksorjev in ekstenzorjev (Weinberg in 
Hunt, 1976, povzeto po: Tušak in Tušak,2003).  Povečana anksioznost negativno vpliva na 
izvajanje gibalnih nog, ki zahtevajo precizno doziranje sile (Tušak in Tušak, 2003). 
 
Povezave med motoričnimi sposobnosti in osebnostnimi lastnostmi, ki so bile dokazane z 
matematično-statističnimi metodami in se izkazujejo na manifestnem nivoju, imajo skupno 
funkcionalno ozadje v delovanju centralnega živčnega sistema. Pojasnitev teh 
funkcionalnih mehanizmov nam omogoča biološki model. 
Osnovne funkcije centralnega živčnega sistema se odvijajo na nivoju treh funkcionalnih 
enot (Luria, 1983), to so: 
•
 
uravnavanje tonusa in stanja budnosti, 
•
 
sprejem, obdelava, hranjenje informacij, 
•
 
programiranje, uravnavanje, nadzor zapletenih psihičnih informacij. 
 

---

 
75
Prva enota je pomembna za povezave med motoričnimi sposobnostmi in osebnostnimi 
lastnostmi (Kolar, 2001), drugi dve pa za povezavo motoričnih lastnosti in kognitivnih 
značilnosti (Kovač, 1999).  
 
Eysenck (1967; povzeto po: Kane, 1972) trdi, da delovanje dveh osnovnih dimenzij 
osebnosti uravnavata dva samostojna, a medsebojno povezana kroga regulacije. Prvi 
povezuje korteks in retikularno formacijo ter uravnava dimenzijo ekstraverzije - introverzije. 
Od tod tudi trditev, da dimenzija I - E izhaja iz kortikalne inhibicije in ekscitacije. Drugi krog 
vključuje delovanje hipotalamusa in uravnava dimenzijo nevroticizma, iz česar izhaja, da to 
dimenzijo uravnava avtonomni živčni sistem. Zato Claridge (1967; povzeto po: Kane, 
1972) trdi, da  ločimo dve vrsti vzburjenosti: senzorno - retikularno in avtonomno - 
hipotalamusno vzburjenost. 
 
Šadura (1976) je za povezanost motoričnih sposobnosti in osebnostnih lastnosti uporabila 
kanonično analizo in ugotovila, da prvi kanonični faktor definirajo impulzivnost, agresivnost 
in paranoidnost. Prav impulzivnost in agresivnost sta lastnosti steničnega sindroma, za 
katerega so značilni ekscitatorni procesi v centralnem živčnem sistemu (Momirović in 
Horga, 1982). Ti procesi se še posebej izražajo pri gibalnih nalogah, ki zahtevajo hkratno, 
hitro in silovito aktivacijo velikega števila mišic. Zato je to prvo kanonično dimenzijo 
definirala kot stanje splošne ekscitacije centralnega živčnega sistema, v katerem je 
najpomembnejša retikularna formacija. 
 
Eysenckovo hipotezo o inhibiciji in ekscitaciji kortikalnih mehanizmov, ki so fiziološka 
osnova intro- in ekstravertnosti, je potrdil tudi Mrakovič (1977). Pri tem dodaja, da je temelj 
omenjene dimenzije tudi hiperekscitacija višjih regulacijskih centrov. 

---

 
76
Momirović (povzeto po: Horga, 1993) predvideva za uravnavanje ekscitacije in inhibicije 
samostojni regulator budnosti epsilon, ki predstavlja enega temeljnih dejavnikov 
osebnostnega funkcioniranja in je direktno ali indirektno povezan z ostalimi regulatorji 
osebnostnega funkcioniranja ter z gibalnim in kognitivnim delom centralnega živčnega 
sistema. Uravnava aktivacijske funkcije retikularne formacije in je zato neposredno 
odgovoren za aktivacijo in delovanje sistemov, ki so povezani z njim. 
 
Če povzamemo: retikularna formacija je tista, ki na eni strani usklajuje delovanje 
kortikalnih in subkortikalnih centrov za regulacijo gibanja (Gredelj s sod., 1975), na drugi 
strani pa je pod neposrednim nadzorom epsilona (Momirović s sod., 1982). S tem se lahko 
pojasni funkcionalno ozadje povezanosti motoričnih sposobnosti in osebnostnih lastnosti. 
 
V naši raziskavi nas je zanimalo motorično obnašanje pri specifični populaciji, to je vojakih 
v bojni enoti, zato je koristno poznati še nekaj dejstev, ki se nanašajo na to specifično 
skupino posameznikov. 
 
Novak (2003) poleg gibalne sposobnosti posameznika kot temelj bojne pripravljenosti 
navaja tudi psihološko sposobnost. Treba je poudariti, da so naloge v sodobni vojski 
povezane z ekstremno visokimi in dolgotrajnimi telesnimi in psihičnimi obremenitvami, to 
pa od vojaka zahteva ustrezno gibalno usposobljenost in psihično kondicijo (Tkavc, 2004). 
V ekstremnih razmerah se tako vojak lahko zaradi napora približa svojim fiziološkim mejam 
in takrat aktivacija organskih sistemov vpliva tudi na psihološko področje; gre za zoženje 
ali izostanek pozornosti in racionalnega dojemanja stvarnosti za določen  čas. Mnogi 
posamezniki se pri tem večkrat srečajo s problemom, ko je njihovo lastno telo večja 
obremenitev od naloge, ki bi jo morali opraviti. Te težave so v glavnem povezane z 

---

 
77
nezadostnim zdravstvenim stanjem: povečano telesno maso s spremljajočimi bolezenskimi 
dejavniki, vsakodnevnim soočanjem s stresnimi situacijami, boleznimi gibalnega aparata in 
srčnožilnega sistema (Karpljuk s sod., 2000; Novak, 2003). Vse to negativno vpliva na 
opravljanje del in nalog v operativnih enotah na terenu, prav tako pa tudi v poveljstvu, 
rodovih in službah (Tkavc, 2004). Zato mora vadba gibalne pripravljenosti temeljiti na eni 
strani na vzdržljivosti, moči in hitrosti, na drugi pa na razvoju mentalnih sposobnosti, 
kohezivnosti znotraj skupine in dejavnikih, povezanih z razmerami na bojišču (Picarielo, 
2000).  

---