FcR (veže protitelesa z Ag), mhc (predstavlja peptidne dele Ag), cd80 in cd86

NEPOSREDNO: limfociti T prejemnika prepoznavajo tuje molekule MHC, izražene na APC darovalca (potem, ko prispejo v bezgavke)  neposreden napad na presadek  akutna zavrnitev

POSREDNO: prejemnikove APC privzamejo in predelajo (alogenske proteine) molekule MHC darovalca in ter nastale peptide vezane na molekule MHC ponujajo v prepoznavo lastnim limfocitom  vnetna reakcija, humoralna alosenzibilizacija  kronično zavračanje presadka zoper gostitelja.

V katerem delu HLA je največji polimorfizem?
V vezavnem mestu za Ag  razlike med aleli HLA?

Kje nastajajo molekule HLA?
V ER (kot vsi proteini).
Sintetizirajo se na citosolni strani ER in se prenesejo v lumen, tam se vežejo s predelanim peptidom in potujejo do membrane, na površino celice.

Zakaj HLA II ne morejo vezat peptidov znotrajceličnega izvora?
Invariantna veriga (tvori kompleks s HLA II) ima vezan en majhen delček CLIP - ta ima zelo veliko afiniteto do vezave na vezavno mesto v vse molekule HLA razreda II. Vezavno mesto za peptide je v teh molekulah zato zasedeno (dokler ne pride do površja celic, do membrane), zato se nanje znotrajcelični peptidi ne morejo vezat.

Kako pridejo peptidi znotrajceličnega izvora v lumen ER?
Preko TAP (Transporter associated with antigen processing).

Imunske pomanjkljivosti – 1°, 2° ? Katere sodijo med 2°? Kakšen je njihov vzrok?
1° so zelo redke in so prirojene (SCID; CVID, sindrom hiper IgM, motnje v delovanju komplementa, pomanjkljivost v delovanju fagocitov, XLA)

2° so pridobljene, običajno so posledica stradanja, bolezni/okužb (zelo znan patogen, ki povzroča 2° imunsko pomanjkljivost je HIV (povzroča AIDS)), neželenih vplivov določenih vrst zdravljenja…
Lakota, neustrezna prehrana je najbolj pogost vzrok, okužba s HIV pa najekstremnejši primer (AIDS – sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti).
PRIMERI: AIDS, rakave bolezni, sarkoidoza (granulomatozna retikuloza), avtoimusnke bolezni, presnovne motnje (pomanjkanje nekaterih kationov, uremija, obsežne opekline, malnutricija), kronične okužbe (B, V, G, P), posledice zdravljenja (presaditev kostnega mozga, zdravila, obsevanje), izgubljanje imunoglobulinov in limfocitov (nefrotski sindrom in enteropatije z izgubljanjem beljakovin).

ČRVI – katere celice delujejo proti črvom? Kakšna sistemska obramba je tudi pomembna?
Eozinofilci, tudi bazofilci.
- reagirajo na črve, označene z IgE in jih uničujejo od zunaj z degranulacijo toksičnih molekul.

EOZINOFILCI  sposobni so napasti shistosomske ličinke, saj velikih parazitov (črvov) fagocitne celice ne morejo odstraniti. Ko se na črve vežejo Ab (predvsem IgE), se nanje pritrdijo eozinofilci. Sledi neposredna izločitev vsebine granul (je toksična) proti tarči, s čimer jo ubijejo.
Pomembna je tudi humoralna oz. protitelesna obramba.
Pomembna vloga dejavnikov naravne imunosti pri prepoznavanju parazitov. (Toll-like-receptorji, kolektini, C-lektini).

GLIVE: katere vrste celic so najpomembnejše za obrambo proti glivam?
Nevtrofilci, makrofagi, monociti  degranulacija in sproščanje toksične vsebine granul na velike hife ali pa fagocitoza kvasovk.
+ CD4+ limfociti T (Th1)

Od kisika odvisne in neodvisne oblike ubijanja znotrajceličnih patogenov? Kje potekajo?
V makrofagih. Od kisika odvisno je ubijanje z ROS (superoksidni anion, hidroksilni radikali, singletni kisik, H2O2), NO, HJO, HClO. Od kisika neodvisno pa ubijanje z izločanjem citoplazem-
skih zrnc (1°: protimikrobne snovi – lizocimi; 2°:laktoferin, defenzin; 3° gelatinaza, acetiltransferaza, lizocimi …).

66. 
    VIRUSI: nariši potek I.O. proti virusom (graf). Do kje nas pripelje prirojena imunost?
    (V. so znotrajcelični paraziti; okužene celice predstavijo V. Ag v MHC I na površini celic; prepoznajo jih plazmacitoidne DC, začnejo izločati IFN-α, IFN-β; pritegnejo celice NK, ki s citotoksičnimi granulami ubijajo okužene celice, to pa ne zadostuje – za dokončno odstranitev virusne okužbe so potrebni citotoksični limfociti T CD8+ – prepoznajo te celice in jih uničijo)
    

    Citokini (INF-α, INF-β, TNF-α, IL-12) + celice NK = omejuje replikacijo virusov, ne morejo pa jih v celoti odpraviti  do tu nas pripelje prirojeni IO.

    
    Antigensko specifični kloni CD8+ citotoksičnih limfocitov T so zmožni odstraniti viruse.
    
    
67. 
    TIPIZACIJA GENOV IN ANTIGENOV HLA:
    Kaj je mikrolimfocitotoksična reakcija?
    CDC mikrolimfocitotoksična reakcija je ena od metod ugotavljanja tkivne skladnosti, pred presaditvjo. Gre za serološko tipizacijo genov in antigenov HLA.
    Določa se molekule HLA razreda I na površini mononuklearnih celic, izoliranih iz periferne krvi, z uporabo zbirke poliklonskih in monoklonskih protiteles ter kunčjega seruma kot komplementa.
    Če v serumu prejemnika ni donorsko specifičnih HLA protiteles, ne pride do reakcije.
    Če pa so taka Ab prisotna, pride do aktivacije komplementa. Po dodatku raztopine eozina (barvilo), vidimo po reakciji, da so celice mrtve (pride do lize celic oz. se v njih akumulira barvilo – mrtve so prepustne za eozin)

    CDC (complemen dependent cell toxicity) = od komplementa odvisna citotoksičnost

    
    
    
68. 
    VAJE: postopki: elektroforeza (kar smo obravnavali na predavanjih tudi)
    Elektroforeza je proces ločevanja nabitih molekul v električnem polju. Lahko je preparativna ali analitska. Imunska elektroforeza se uporablja npr. pri ugotavljanju imunske pomanjkljivost – XLA (s kromosomom X povezana agamaglobulinemija).
    V en žepek damo vzorec seruma pacienta (s ponavljajočimi se okužbami), v drugi pa serum zdravega (normalnega) posameznika. Z elektroforezo ločimo serumske komponente in dodamo kunčji serum, ki z difuzijo doseže ločene komponente seruma in tvori imunske precipitate. Preverimo, kateri precipitati v pacientovem serumu nastanejo in kateri ne (odsotnost lis oz. precipitatov pomeni odsotnost protiteles določenega izotipa).
    
    
69. 
    Funkcijski testi – kaj so, čemu služijo, naštej:
    So testi za preverjanje tkivne skladnosti.
    - Enosmerna in dvosmerna reakcija v kulturi pomešanih limfocitov
    (preverjamo skladnost v antigenih HLA razreda II)
    - določanje frekvenc predhodnikov celic T pomagalk
    (vrednotimo aloreaktivnost prejemnika in darovalca, glede na v HLA II in celo v minor histokompatobilnostnih antigenih (IL-12))
    - določanje frekvenc predhodnikov citotoksičnih limfocitov T
    (preverjamo aloantigenski potencial molekul HLA I (citotoksičnost – radioaktivni izotop Cr 51)
    - test ELISPOT
    (določamo št. specifično reaktivnih CD4+ in CD8+ limfocitov T – sproščeni citokini, tehnika ELISA)
    - analiza tetra- ali pentamerov
    (kvantitativno določamo specifičn eklone CD8+ limfocitov T (pretočna citometrija))
    
    
70. 
    Na kakšen način lahko preverimo ujemanje med dvema receptorjema in vitro?
    odgovor ??
    Enosmerna in dvosmerna reakcija v kulturi pomešanih limfocitov  preverjamo skladnost v antigenih HLA razreda II; določanje frekvenc predhodnikov celic T pomagalk in citotoksičnih limfocitov T, ELISPOT, analiza tetra- ali pentamerov.
    
    
71. 
    S katero snovjo napolnimo tarče, ki jih pol CTL razgradijo?
    Napolnimo z Na₂⁵¹CrO₄  dodamo citotoksične limfocite T  ubite celice sprostijo radioaktiven krom.
    
    
72. 
    ELISPOT:
    ELISPOT je funkcijski test za ugotavljanje tkivne skladnosti.
    Določamo št. specifično reaktivnih CD4+ in CD8+ limfocitov T (sproščeni citokini – tehnika ELISA). Opazujemo pikice, ki nastanejo, ko imamo kulturo limfocitov in jo pomešamo z antigenom. Pride do aktivacije klonov (sprošča se IFN-ϒ) in prenosa s plošče s protitelesi – se veže, to speremo, sproščena Ab odstranimo, seštejemo pikice, ki so nastale in določimo obseg reakcije, v katerih celicah se je zgodila.

    - Pikice, ki nastanejo, ko imamo kulturo limfocitov in jih pomešamo z Ag, pride do aktivacije klonov (IFN-ϒ), prenos s plošče s protitelesi – se veže, speremo, 2°Ab, seštejemo pikice, ki so nastale (določimo obseg reakcije, v katerih celicah)

    + je za mikrokulture. Naredimo enosmerne reakcije limfocitov (uporaba dražilnih in neobdelanih), inkubiramo, damo na ploščico. Jih pomešamo z Ag, pride do aktivacije klonov (IFN-ϒ). Ploščico s protitelesi prenesemo. V kulturah, kjer je prišlo do aktivacije, se vežejo citokini na Ab. Pol pa seštejemo pikice, ki so nastale in tako določimo obseg reakcije.
    
    

73. 
    Kaj so/kako lahko pripravimo celice za adaptivni prenos pri raku?
    TILF – tumor infiltrirajoči limfociti!
    Gre za pripravo efektorskih antigensko-specifičnih limfocitov T in vitro  adaptivna celična imunska terapija. Izvajamo adaptivni prenos antigensko-specifičnih I. celic, še posebej CD8+ citotoksičnih limfocitov T, induciranih tako in vivo kakor in vitro ter nato namnožitev ex vivo. Te celice so tumor infiltrirajoči limfociti.
    
    
74. 
    Katere citokine proizvajajo in izločajo Th1, Th2 limfociti T – ali delujejo komplementarno ali kontra drug drugemu?
    Th1 - IL-2, IFN-ϒ …
    

Th2 - IL-4, IL-5, IL-6, IL-10 …
Delujejo kontra en drugemu (Th1 provnetno, Th2 pa protivnetno)

75. 
    Kaj je IDO?
    Indol aminska 2,3 dioksigenaza (razgrajuje triptofan, ki je nujen za delovanje limfocitov T) - to izkoriščajo bakterije, MO, tumorsko okolje  preprečuje delovanje limfocitov T, zato preživijo.

    Indolamin-2,3-dioksigenaza je encim, ki pomembno vpliva na metabolizem esencialne AK triptofana  razgradnja v kinurenin. Limfociti T vsebujejo posebno kontrolno zanko, ki je občutljiva na nivo triptofana → če ga v mikrookolju zmanjka, pride do ustavitve celične proliferacije.

    
    Patogeni mikroorganizmi so razvili številne mehanizme, med katere sodi tudi aktivacija IDO v okuženi celici, s katerimi se izognejo imunskemu napadu gostitelja. Njegovo delovanje močno vzpodbujata IFN-ϒ in bakterijski LPS. Njegova aktivacija ima še posebej neugodne posledice med infekcijami in tumorogenezo.
    
    
76. 
    ČREVO: kaj so Peyerjeve zaplate? Celice M v črevesju?
    So s sluznicami povezana 2° limfoidna tkiva. Tu pride do imunskih odzivov na Ag, ki so uspeli preiti skozi sluznične bariere. Črevesni, s folikli povezani epitelij , vsebuje celice M, preko njih se transportirajo Ag.
    
    
77. 
    TRANSPLANTACIJA: Kako izvedemo presajalne teste? Kaj iščemo tam? Zavrnitvene reakcije? Kaj je vzrok za akutno, hiperakutno, kronično … ?
    Serume bolnikov dodajamo k zbirki dobro tipiziranih mononuklearnih celic  ugotavljamo splošni odstotek reaktivnosti posameznega seruma ter specifičnost protitelesne alosenzibilizacije zoper posamezne molekule HLA razreda I ali II  prepovedana neujemanja.
    Iščemo neujemanja (jih ne sme biti).
    
    VZROKI ZA ZAVRNITEV:
    Hiperakutna: napaka laboratorija! Ko npr. spregledajo zavrnitveno reakcijo … prisotna so specifična Ab (ant-HLA, -0AB) in pride do aktivacije komplementa po njihovi vezavi na žilni endotelij presejalnega organa  vodi do nekroze.
    Značilnosti: hitra vazokonstrikcija, žilni edem, krvni strdki ali vaskulitis, nekroza.
    
    Akutna celična zavrnitev: zaostale darovalčeve APC, predvsem DC, aktivirajo prejemnikove limfocite T, ki nato napadejo žilni endotelij presadka. Sproži se mehanizem reakcije zapoznele preobčutljivosti (DTH)  povzroči poškodbo tkiva. Vpleteni so makrofagi, nevtrofilci, eozinofilci, limfociti B in celice NK. Pomembno je sproščanje določenih citokinov in pa morebitne virusne infekcije, ki lahko poškodujejo tkivo.
    
    Kronična: počasna celična in protitelesna aloreaktivnost. Najverjetneje perzistenten potek DTH  ishemijske/reperfuzijske poškodbe tkiva, virusne infekcije in nefrotoksično delovanje ciklosporina A (CsA)!
    Značilnosti: vaskulopatija, glomerularna fibrozainatrofija, lahko tudi zamašitev določenih žil zaradi proliferacije celic gladkega mišičja v intimi arterij → progresivna izguba ledvične funkcije.
    
    
78. 
    Bolezen kronične zavrnitve presadka?
    Pojavi se lahko kadarkoli, v 3 ali po 3 mesecih po presaditvi krvotvornih matičnih celic. Bolezen lahko poteka v blagi ali celo življenje ogrožajoči obliki. Sproži jo lahko že sončna opeklina.
    
    
79. 
    Naštej granulocite in opiši njihovo vlogo v prirojeni imunosti.
    Granulociti so polimorfonuklearne celice: nevtrofilci (fagociti, sproščajo citokine in kemokine, ki sprožijo vnetne procese), eozinofilci (infekcije s paraziti; lahko fagocitirajo in ubijajo MO), bazofilci (izločajo topne vazoaktivne dejavnike in sodelujejo pri alergijskih reakcijah in IO na črve; vsebujejo heparin in histamin).
    
    
80. 
    Katere citokine izločajo plazmocitoidne DC in proti katerimi povzročitelji bolezni so uspešne? (to je blo dodatno vprašanje na enem izpitu)
    Proizvajajo IFNα, IFNβ. Uspešne so v obrambi proti virusom.
    
    
81. 
    Kaj je HLA 1, kje nastaja, kako je sestavljen, funkcija:
    HLA-1 ali humani levkocitni antigen razreda 1 (A, B, C), je membranski glikoproteinski kompleks, ki je izražen na površini vseh celic z jedrom (in trombocitih).
    Nastaja v: Endoplazmatskem retikulumu (kot vsi proteini). Kodiran je na krajšem kraku kromosoma.
    Sestava: imajo 2 sidrni mesti, so zelo raznolike molekule; peptidi so sestavljeni iz 8-10 AK.
    Funkcija: vežejo znotrajcelične antigene (tuje proteine predelane v peptide od 8-10 AK) in jih predstavijo na svoji površini, da jih limfociti T (s TCR receptorji) lahko prepoznajo (odgovorni so torej za sporočanje limfocitom T).
    ((vežejo Ag, predelan v peptid, ki ga nato APC prenesejo v bezgavke, tam ga prepoznajo TCR in BCR ter se aktivirajo ustrezni limfociti T in B.))
    Če ta kompleks prepoznajo CTL (citotoksični limfociti T), pride do lize celic.
    V ER (endoplazmatskem retikulumu) pride do združitve HLA I in razrezanega peptida, nato se prek TAP kanalčkov ta kompleks izrazi na površini APC.
    
    
82. 
    V kakšni obliki se nahajajo IgA v črevesni sluznici in kakšno funkcijo imajo?
    Nahajajo se v obliki dimerov,povezanih s povezovalno verigo . Lahko nevtralizirajo toksine, ko potujejo preko epitelijskih celic, lahko vežejo določene antigenske strukture in lahko prenašajo toksine v lumen in s tem ščitijo naše telo  čistijo subepitelijski prostor.
    
    
83. 
    Mastociti – kje nastajajo, kje se nahajajo, kako se degranulirajo?
    Nastajajo v kostnem mozgu, ga nezreli zapustijo, se naselijo v tkivu in tam dozorijo.
    Nahajajo se v tkivih.
    Za aktivacijo potrebujejo dražljaj: to je alergen, vezan na Ab IgE, ki se nahajajo na njihovi površini (nanje so vezani prek receptorja Fc (FcεR)) – ob aktivaciji pride do degranulacije – izpraznitev granul je zelo hitra. Njihove granule vsebujejo heparin, histamin in druge provnetne citokine, ki povzročajo simptome alergij. Pomembni so tudi v odzivu na parazite, ker pospešujejo akutno vnetje.
    

2. RAZLAGA: IgE nastane v odgovor na alergen - senzibilizacija; FcεR prepozna IgE; ko se ponovno pokaže povzročitelj vnetja (alergen), spet veže IgE, aktivira mastocite, ki se degranulirajo – alergije (tudi anafilaktični šok).

84. 
    Dozorevanje DC - katere lastnosti pridobijo, da lahko aktivirajo limfocite T? Plazmacitoidne DC?
    

Pridobijo – povečano izražanje kostimulatornih molekul in molekul HLA + CCR7 (kemokin)
Plazmacitoidne DC - IFN-alfa in beta

BISTVO = RAZUMEVANJE PROCESOV, PRINCIPI

Aktivirani makrofagi idr.:

TNF-α  omejijo obseg infekcije z vzpodbujanjem lokalnih vnetnih procesov.
IL-12  aktivira celice NK

Celice NK: izražajo več različnih aktivacijskih receptorjev, ki prepoznavajo sladkorne ligande na površinah telesnih celic. Vsesplošno uničenje tarč pa jih preprečujejo inhibitorni receptorji, ki so vezani na praktično vseh telesnih celicah.

ADCC  posredno citotoksično delovanje celic NK  antigeni (celice) potrebujejo opsonizacijo s Ab, katere celice NK prepoznaj in uničijo. Neposredno citotoksično delovanje celic NK  celice ne potrebujejo aktivacije, receptorji prepoznajo nepravilnosti na površini. Receptorji naravne citotoksičnosti aktivirajo celice NK.

Od limfocitov T odvisna aktivacija B  IL- 4, IL-5, IL-6, IL-10, INF-ϒ = vzpodbujajo diferenciacijo v plazmatke in vplivajo na to, kateri protitelesni izotip bodo proizvajale ( to se zgodi po interakciji limfocitov B s CD4+ limfociti.

Neodvisno: s hkratnim navzkrižnim povezovanjem antigensko-spec. BCR se lahko začne proizvodnja protiteles vrste IgM.


STARI IZPITI - IMUNOLOGIJA

1.Katere celice so APC celice in katere je najučinkovitejša? Kako nastaja?

2. Naštet primarne in sekundarne limfatične organe in tkiva.

3. Katera protitelesa majo podrazrede? (za obkrozit)

4. Razlike med pridobljenim in prirojenim imunskim odzivom.

5. Klasična pot pri komplementu. Kaj ga aktivira in kateri kationi so potrebni?

6. Pri DC celicah - kateri so topni dejavniki proti virusom? (za obkrozit)

7. Interakcije med katerimi molekulami aktivira signal 2, ki so nujno potrebne za aktivacijo lim. T ?

7. Kako IgA prehajajo iz epitelijskih celic v črevesje in kakšna je tam njihova funkcija?

8. Katere celice aktivirajo z bakterijami okužene makrofage?

9. Bonus: opiši Artusovo reakcijo.

- naštej celice IS mieloidnega izvora.

- katere od naštetih intelevkinov ne izločajo Th2? (IL-2)

- katere so efektorske naloge protiteles poleg prepoznave antigena in kateri del protitelesa je odgovoren za te efektorske naloge?

- kaj je afiniteta protiteles?

- aktivacija alternativne poti in kateri kationi so za to potrebni?

- katere molekule so izražene na obrobnem delu im. sinapse? (za obkrozit)

- mehanizem preobčutljivosti II in primeri.

- vloga keratinocitov pri im.odzivu.

- kaj je molekulska mimikrija in kako vpliva na avtoimunost?

- bonus: zakaj CTL ne ubijejo same sebe?

1. mastociti (kje nastajajo, kje se nahajajo, kako se degranulirajo) ?

2. IDO

3. ACCD (kaj je, katere celice)

4. receptor na DC za vezavo HIV (odg: DC-SIGN)

5. mehanizem in primeri preobcutljivosti IV

6. lektinska pot (kako se aktivira itd.)

7. katere celice vezejo MIC-A in MIC-B?

8. Dozorevanje DC - katere lastnosti pridobijo, da lahko aktivirajo limfocite T -plazmacitoidne DC?
(odg:IFN-alfa in beta)

9. hiperakutna zavrnitev alogenih presajenih organov.

1. Naštej granulocite in napiši njihovo vlogo v prirojeni imunosti

2. Kaj je HLA 1, kje nastaja, kako je sestavljen, funkcija

3. Kaj je značilno za klasično pot komplementa? (za obkrožit)

4. Katere provnetne citokine proizvajajo Th1? (za obkrožit)

5. Kateri receptor izražajo DC ko potujejo v bezgavke? (za obkrožit)

6. Kateri trije pogoji so za aktivacijo limfocitov T

7. Katere citokine izločajo plazmocitoidne DC in proti katerimi povzročitelji bolezni so uspešne?
(to je blo dodatno vprašanje)

8. V kakšni obliki se nahajajo IgA v črevesni sluznici in kakšno funkcijo imajo

9. Naštej APC in kakšno vlogo imajo

10. Naštej vsaj tri periferne limfatične organe