Tudi Hugo Aust V svojem pregledu polja raziskav realizma V literaturi z naslovom Literatur des Realismus: 3

5.3.2.1.2 Literarna digitalna skupnost – literarnoumetniški večuporabniški diskurz: Alvar Freude in Dragan Espenschied: Assoziations-Blaster (1999–)

Več uporabnikov, ki naenkrat posega v tekst in ga celo piše, pravzaprav težko doseže smiselno celovitost, ki jo zahteva literarnost kot umetniška raba jezika. Primer, ki lahko ilustrira možnosti in težave, je spletišče avtorjev Alvara Freuda in Dragana Espenschieda z naslovom Assoziations-Blaster²⁸⁴, ki je nastalo leta 1999 in je še vedno delujoče in dostopno²⁸⁵. Navedeno je besedilo, povezano s ključno besedo »Gedanke« (misel); primer je bil prikazan 15. 8. 2009.

Hinter der Stirn
genau zwischen den Augen
sammeln sie sich
Hart wie Stein
Wenn du hineingreifst
fasst du nichts als
Leere
weiche, traurige Leere

und irgendwo,
mitten in dieser Leere
wartet die Fülle des Herzens²⁸⁶
Assoziations-Blaster je literarni sistem, ki vzpostavlja hipertekstne povezave med posameznimi besedili v realnem času (Echtzeit-Verknüpfung). Besedilo sestavljajo povezave gesel (Stichwort²⁸⁷) in besedil, povezanih z njimi, »realnočasovnost« pa prinaša avtomatizem nastajanja povezav, ki se spreminjajo v času delovanja sistema. V gornjem primeru imamo torej geslo »Gedanke« kot naslov in – v tem konkretnem primeru – pesem kot besedilni del. Podčrtane besede iz besedila so gesla iz arhiva spletišča, od katerih vsako vodi do besedila²⁸⁸, ki se nanj navezuje. Pod besedilom je vnosno okno, ki vabi uporabnika ali uporabnico, da napiše novo besedilo kot svojo »razlago« naslovnega pojma. Na ekranu je vidno tudi ime avtorja besedila, najpogosteje v obliki svobodnega psevdonima, ter čas nastanka; npr: »Roschi Roscho schrieb am 11.2. 2000 um 10:12:45 Uhr über,« čemur v novi vrstici sledi naslov-geslo »Gedanke«. (Na ekranu sta poudarjena naslov in besedilo, podatki o nastanku pa so s tipografskimi sredstvi postavljeni v ozadje.) Klik na besedo »traurige« iz navedka npr. odpre novo stran z odlomkom: »traurig zu denken ist genauso schön wie hoffend zu denken: [/] und es kennt die enttäuschung nicht.«

Naslov Assoziations-Blaster nosi v sebi parodično navezavo na retoriko superlativov tehnološke industrije v besedi »Blaster« (Im Buchstabenfeld 171), pomembnejši pa je pojem asociacije, ki vzpostavlja model za povezave. Simanowsky v intervjuju predlaga razlago projekta z iskanjem resnice.

In der Selbstbeschreibung heisst es zum Prinzip der assoziativen Verknüpfung: "Dadurch entsteht eine endlose Kette von Assoziationen, die dem Zusammenhalt der Dinge schlechthin auf die Spur zu kommen vermag." Ist der Assoziations-Blaster also ein deutsches Werk, verpflichtet der Suche nach Wahrheit? (Im Buchstabenfeld 177)
Espenschied v odgovoru razloži delovanje spletišča kot orodja, ki skozi gradnjo arhiva asociacij široke množice piscev razkrije »skrite resnice« (versteckte Wahrheiten).

Die Bewertungssystem simuliert den kulturellen Prozess der sprachlichen Verdichtung. Ich gehe davon aus, dass ganz besonders in der Sprache über längere Zeiträume nur Worte bestehen bleiben, die eine gewisse Relevanz besitzen. Genau so ist es auch mit Erinnerungen, Ideen […] Ich stelle mir vor, dass, wenn ich mich in fünf Jahren mit einem Filterwert von 128 durch den Assoziations-Blaster lese, ich auf die Texte und Verknüpfungen stoße, die sich über den langen Zeitraum als wie auch immer relevant erwiesen haben. Dieses Netzwerk zeigt dann vielleicht, ach was, ganz sicher zeigt es dann ein gewisses Grundmuster im (sprachlichen) Denken an. (Im Buchstabenfeld 177-8)
Odgovor osvetljuje vprašanje, na kateri ravni deluje avtorstvo večuporabniškega diskurza. Simulacija kulturnega procesa pomeni le v manjši meri simulacijo ustvarjalnosti algoritmov, marveč predvsem teoretsko refleksijo, kaj kultura je, ter preverjanje izhodiščne hipoteze prek simulacije. Simulacija je tukaj orodje humanistike in ne obratno. Ob tem je treba upoštevati, da sistem deluje tako s pomočjo računalnika kot uporabnikov, ki so del tekstualnega stroja.

Veriga asociacij naj bi, kot pravi eden od avtorjev, enkrat okoli leta 2005 pokazala »temeljni vzorec mišljenja v govorici«. Osrednjega pomena, tako z vidika simulirane teorije kulturnega procesa kot delovanja samega sistema na spletnem strežniku, je sistem vrednotenja. Omenjen je bil filter z vrednostjo 128. Navedka zgoraj sta nastala leta 2009 ob uporabi programa Assoziations-Blaster pri vrednosti 1 (vrednost lahko določi uporabnik sam): posledica te nastavitve filtra je, da je 70,55% celotnega arhiva nedostopnega. Vrednosti posameznih besedil se razprostirajo v trenutku pisanja razprave od -335 do 80, kar pomeni, da je avtor leta 2000 deloma narobe ocenil razpon dinamike vrednosti tekstov, je pa pravilno predvidel delovanje sistema. Razpon, predvsem v pozitivno smer, je manjši, pomembnejši pa se zdi pomislek, da je negativno vrednotenje za delovanje sistema pomembnejše kot pozitivno, saj literarno delo dopušča pomensko odprtost (in jo le težko kvantitativno ovrednoti), medtem ko ne dopušča banalnosti, npr. očitno neprimernih odlomkov (kot so reklame ipd.).

S tem se odpirajo osrednja vprašanja kontrole sistema. Konstitutivno zanj je, da so vrednotenja delo bralcev, ki so po samodejno preverjanih kriterijih sistema izkazali zanimanje in interes. Spletišče začasno shranjuje podatke na računalniku (t. i. piškotek, cookie), s katerega uporabnik ali uporabnica dostopa, na podlagi tega pa lahko ugotavlja načine rabe vmesnika. Vsak obiskovalec strani spletišča lahko bodisi pregleduje besedila ali piše nova kot asociacije na posamezne besede²⁸⁹. Šele ko uporabnik napiše eno ali več besedil, mu sistem dodeli točke, s katerimi je povabljen k ocenjevanju tujih asociacij. Za vnos novega gesla je potrebno še več uporabniške aktivnosti, pisanja čim več in čim daljših besedil. Zaradi tega vrednosti ena ali minus ena pomenita temeljno pomenonosno odločitev aktivnega bralca, da je neko besedilo bodisi zanimivo ali pa smet (očiten »šum« kot so tipkarski artefakti, t. i. spam²⁹⁰ ipd.). »Smeti« trenutno v projektu pravzaprav ni, ker uporabniki očitno negativno vrednotijo pojave, kot je spam – ti seveda ostajajo del baz sistema v globinah negativno ovrednotenih besedil. Ocene besedil so torej dodatno orodje, ki vodi vsakokratne konkretne izbire sistema, na katero od besedil, povezanih s posameznim geslom, bo povezava vodila. Raznolikost povečuje še naključna izbira med besedili (seveda jih obstaja več, ker pravzaprav vsak ogled aktivno vabi k novi asociaciji na geslo), ki so ocenjena višje, kot je trenutna vrednost »bralnega« filtra.

Pisanje besedil, ki po predvidevanjih vključuje tudi njihovo branje in odločanje na podlagi branja, je signal sistemu, da je uporabnik pripravljen konstruktivno sodelovati in da bodo točke, ki bodo podeljene, razdeljene na podlagi zavestnih odločitev nekoga, ki se je že »izkazal«. Rezultat teh pravil je uspešno izkoriščanje misli nemško govorečih uporabnikov, da bi se razkril »temeljni vzorec« nemškega jezikovnega mišljenja. Projekt kot celota na ta način izkorišča potenciale Interneta, namreč dostopnost spletišča in možnost njegove manipulacije s katerega koli povezanega mesta na svetu. Sistem vrednotenja je nekakšno »magično strukturiranje« spletnega arhiva izjav (CyberArts 2004 197), strukturiranje skozi odločitve »kredibilnih« uporabnikov, ki kvalitativno presega spletne objave na forumih in objave prek seznamov elektronske pošte (mailing lists) – s tem se uresničuje kreativni vidik spletnih skupnosti in njihovih emanacij, večuporabniških diskurzov. Hkrati sistem ne sme biti preveč restriktiven, da uporabniki sploh sodelujejo – zato Assoziations-Blaster ne zahteva prijave, kot je to pogosto pri spletnih storitvah²⁹¹, ampak uporabnika zgolj povabi k podpisu, ki ga ne preverja.

Omenjeno je bilo, da je projekt »nemško delo«. Eno osrednjih vprašanj, s katerimi se soočajo žirije digitalnih skupnosti na Ars Electronici, je vprašanje prevajanja na spletu. Situacija se je že korenito izboljšala, npr. z Googlovo prevajalsko storitvijo²⁹², vendar pa vprašanje hegemonije angleščine ostaja pomembno. Assoziations-Blaster obstaja tako v nemški kot v angleški različici, ki pa v resnici nista primerljivi. Nemška vsebuje 917.426 tekstov in 70.941 ključnih besed, medtem ko angleška premore le 43.907 besedil in 3221 gesel. Poleg tega vsebine angleških gesel pogosto niso jezikovnoestetsko oblikovane ali pa so preprosto nesmiselne – ni literarnega elementa, ki je v nemški kot tendenca nedvomno viden. Assoziations-Blaster je potemtakem literarno večuporabniško delo zgolj v nemški verziji, v angleški pa je projekt preprosto neuspeh, sistem, ki ni zaživel, nerealiziran zasnutek, ki govori o avtorski nameri, vendar pa sama literarnoumetniška in novomedijskoumetniška izjava ni realizirana. Kar v angleški verziji ne obstaja, je koherentna skupnost, ki se je ob nemški uspešno izoblikovala.

To seveda ni naključje. Assoziations-Blaster je kanonično delo, ki je dobro znano in uveljavljeno v sistemu novomedijske umetnosti nemškega govornega področja. Gre za pomemben umetnostni podsistem, ki je zelo dobro razvit, njegov del so pomembne institucije, kot sta ZKM (Zentrum für Kunst und Medientechnologie) v Karlsruheju²⁹³ – muzej novomedijske umetnosti z umetniško akademijo, instituti ter več galerijami – ter Ars Electronica v Linzu. Nemškemu govornemu področju blizu je tudi nizozemska novomedijska institucija. Stiki z ameriškimi in kanadskimi, japonskimi ter ostalimi centri obstajajo, vendar pa se zdi, da je na jezikovnem področju znotraj novomedijske umetnosti in literature nemščina jezik, ki po pomembnosti morda sledi angleščini. Kazalec, ki pritrjuje tej hipotezi, je dejstvo, da nemška verzija Wikipedije vsebuje drugo največjo količino člankov, 941.000, za 2.991.000 gesli angleške in pred 838.000 francoske verzije²⁹⁴. Za projekt je torej ključna institucionalna podpora v nemško govorečem prostoru ter z njo povezane skupnosti, ki so sicer obstajale že pred Assoziations-Blasterjem, vendar pa se je šele na njihovi podlagi lahko razvila specifična »digitalna skupnost« tega konkretnega projekta ter njej pripadajoč literarni večuporabniški diskurz. Seveda je zagon tovrstnega sistema tudi naporen projekt, ki zahteva kritično količino besedil dovolj visoke kakovosti. Tisti, ki dodajajo začetne vnose, so pogosto sami avtorji, lahko programerji ali sodelavci (Im Buchstabenfeld 180), predvidevati pa je mogoče, da je za polnjenje arhiva mogoče zelo uspešno uporabiti predstavitve na festivalih ter drugih stanovskih srečanjih, kjer literarno in tehnološko kompetentni uporabniki, ob tehnični pomoči varuhov razstav, kakršne pozna npr. Ars Electronica, napišejo besedila, ki dosežejo raven, ki je berljiva na literaren način.

Ostaja torej še vprašanje, kako se Assoziations-Blaster pravzaprav bere? Posamezna besedila so zelo različna, nekatera so kot epigrami, druga krajše pesmi, tretja pripovedni odlomki. Izbor šal o blondinkah je visoko ocenjen, od 3 do 14²⁹⁵. Bralni občutek razkriva srečevanje z različnimi osebami, ki so v nekem trenutku, v okoliščinah, ki niso več dostopne, izrazile bolj ali manj kompleksno misel. Neenovita literarna raven je nespregledljiva. Želja po jezikovni zgoščenosti je v odlomkih vidna in ustrezno narašča z višjo nastavitvijo filtra. V nasprotju z računalniškim sestavljanjem besedila, ki, kot ugotavljata mdr. Aarseth in David Link, izžareva nelagodje ob »jeziku tujem« delovanju računalnika, pa so besedila asociacij Assoziations-Blasterja očitno avtentični utrinki literarnih avtorjev, ki se združujejo v urejen sistem. Vprašanje, ali besedila posamič ali skupaj dosegajo t. i. »literarne« ali umetniške kvalitete je v tem kontekstu morda narobe zastavljeno. Bralni občutek pisca te razprave je, da je zaporedje asociacij spletišča mogoče z zanimanjem prebirati (sodba se seveda nanaša na stanje avgusta 2009). Če se ta občutek sprejme, sledi vprašanje, kaj bralca v tej situaciji pravzaprav zanima? Morda različnost stališč, ki obstajajo drugo ob drugi kot npr. v antologijah, v katerih so objavljeni izolirani fragmenti. Vprašanje o literarnosti Assoziations-Blasterja bi se torej moralo glasiti: če se išče literarni vidik v novih medijih ali literatura v novih medijih, kaj je tisto v besedilih tega spletišča, kar nagovarja bralca?